Hribi / Slap Veliki Šumik

zahtevna označena pot

Smolnik (440 m) - Slap Veliki Šumik (950 m)

Višinska razlika: 510m razlike, 510m po poti

Dostop: Smolnik je naselje na zahodni strani Ruš, geografsko pa se razprostira od Žigartovega vrha mimo Falskega ribnika skoraj do Klopnega vrha. Iz centra Ruš se peljemo naravnost na zahod po asfaltni cesti za Činžat odn. Lovrenc, mimo pokopališča po desni strani. V Smolniku pred značilnim železniškim viaduktom cesta ostro zavije desno in nato levo v krožišče, takoj za krožiščem pa zavijemo ostro v levo in po ozki asfaltni cesti v dolino Lobnice. Po cesti še vozimo slabe 3 km (merjeno od krožišča), v glavnem naravnost, dokler se ne pripeljemo do mesta, kjer asfaltna cesta zavije ostro desno navzgor v skoraj 180 stopinjskem kotu. Na tem mestu se v smeri naravnost odcepi gozdna cesta, tukaj so tudi dobro vidne oznake za planinsko pot kakor tudi ostali kažipoti, tako da to mesto težko spregledamo. Torej zavijemo naravnost na to gozdno cesto in čez 150-200 m je na levi strani primeren prostor, kjer lahko parkiramo avtomobil. V kolikor bi bil ta prostor zaseden, je čez cca 0,2 km na levi strani še eno primerno mesto za parkiranje.

Pot: Pot orientacijsko ni težavna, držimo se samo dna doline, ki jo je skozi milijone let vrezala Lobnica, dodatno pa so jo oblikovale ledene dobe in vremenski pojavi. Lagodno hodimo po rahlo vzpenjajoči gozdni cesti po levem bregu Lobnice, njeno šumenje nas bo spremljalo do cilja. V ozki in globoki dolini, obdani z strmimi in z gozdom poraslimi območji je dovolj prostora samo za Lobnico in gozdno cesto, le ta pa kar hitro preide v kolovoz, kateri je na nekaj mestih prekinjen zaradi zemeljskih plazov. Po celotni trasi naše poti je nekoč potekala najdaljša vodna drča v Sloveniji – Lobniška riža. Po njej so spravljali les od 1838 do 1959 leta, z vsemi odcepi je bila dolga 17 km, razen Lobnice so za dodatno napajanje uporabljali tudi vodo iz v ta namen zgrajenih umetnih jezer (Črno jezero na Pohorju in Tiho jezero ali Falski ribnik). Razen teh dveh jezer praktično danes ni več vidnih ostankov riže, zelo malo ali skoraj nič ni ostalo tudi od žag, ki so bile v dolini Lobnice in na katere nas spominjajo table ob poti (Cebejeva, Švajgerjeva in Zgornja Globokarjeva žaga).

Priporočena oprema poleti:

Priporočena oprema pozimi: cepin, dereze