Hribi / Košutica

zelo zahtevna neoznačena steza

Koncentracijsko taborišče (1000 m) - Košutica (1968 m)

Višinska razlika: 968m razlike, 1000m po poti

Dostop: Z avtoceste Ljubljana - Jesenice, pri razcepu Podtabor nadaljujemo v smeri Ljubelja in Tržiča. Z vožnjo nadaljujemo po sprva hitri, nato pa regionalni cesti v smeri Ljubelja. Pri zadnjem levem ovinku na slovenski strani, le ta se nahaja približno 500 m za koncentracijskem taboriščem, zavijemo desno na makadamsko cesto, kateri sledimo še slabih 100 m do nekoliko večjega makadamskega parkirišča.

Pot: Od parkirišča nadaljujemo po kolovozu, dokler naša pot ne zavije ostro desno v gozd. Sledi strmejši vzpon v številnih okljukih. Kmalu pridemo do razgledne klopce, od koder se odpira pogled na vrhove nad Zelenico. Od tu še za kratek čas skozi gost nasad mladih smrek do planine, ki jo zapira lesena ograja. Sedaj je vzpona konec, hodimo skoraj vodoravno pod grebenom Grunta (1627 m). Pred nami se dviga zahodna stran Košutice. Po nekaj ovinkih in blagih vzponih sledi še krajši spust. Ko pridemo do razcepa, zavijemo levo (smerna tabla koča na Ljubelju; po desni poti v kratkem dosežemo planino Korošico). Od tam strmeje po kolovozni poti do mejnega hrbta, kjer se nam z leve priključi stezica s starega Ljubelja. Zavijemo desno in nadaljujemo strmeje po z ruševjem poraščenem hrbtu. Kmalu dosežemo naslednji razcep, kjer nas smerna tabla usmeri levo proti Dovjakovemu sedlu. Ko prestopimo mejno (pašno) ograjo, nadaljujemo skoraj vodoravno pod severnim ostenjem Ljubeljske Babe. Ko obidemo večji konglomeratni balvan, moramo premagati še krajši strmejši odsek in že stojimo na Dovjakovem sedlu. Tam zavijemo desno in nadaljujemo v smeri proti severovzhodnemu pobočju Ljubeljske Babe. Zbledele oznake nas usmerijo proti z ruševjem obraslemu rebru. Po levi strani se povzpnemo do njegovega roba, kjer zavijemo levo ter nadaljujemo do strme grape. Po njej se povzpnemo mimo manjšega stolpa (II. težavnostna stopnja) do druge grape, preko katere se povzpnemo pod vršni del, kjer se strmina precej omili. Do vrha nas loči še krajši vzpon čez precej krušljive skrotaste vesine, ki jih preraščajo trave in redko ruševje. V orientacijo so nam ves čas v pomoč zbledele rdeče pike. Na vrh stopimo tik pod novo postavljenim križem.

Priporočena oprema poleti: čelada

Priporočena oprema pozimi: čelada, cepin, dereze