Hribi / Matkova kopa

zelo zahtevno brezpotje

Turistična kmetija Perk (1230 m) - Matkova kopa (1957 m)

Višinska razlika: 727m razlike, 1050m po poti

Dostop: S kranjske strani prek Kranjskega raka ali s štajerske strani mimo Mozirja se peljemo skozi Luče in naprej za Logarsko dolino. Pri odcepu za Logarsko dolino nadaljujemo z vožnjo naprej proti mejnemu prehodu Pavličevo sedlo in kakšen kilometer višje skrenemo levo prek mosta v Matkov kot. Pri manjši elektrarni se začne makadam. Desno je odcep na turistično kmetijo Gradišnik (domačija znanega slovenskega citrarja Karlija Gradišnika). Mi se peljemo kar naprej po makadamu mimo kmetij Kočnar in Matk do kmetije Perk (manjša žaga na desni strani in obora za prašiče na levi strani ceste). Tam prijazno povprašamo kje lahko parkiramo, da zaradi našega parkiranja ne bo ovirano njihovo delo.

Pot: Parkiramo pri kmetiji Perk ali v njeni bližini. Naša pot se začne pri Perkovi žagi po gozdni vlaki desno strmo navzgor. Malo višje pridemo na grebenu na markirano pot-vlako, ki takoj na kratki razdalji zavije dvakrat levo. Nato se pot-vlaka usmeri desno naravnost po grebenu navzgor in pri tem dvakrat prečka gozdno cesto. Nad drugim prečkanjem kmalu zavije markirana pot-vlaka v desno, mi pa gremo kar naravnost in takoj spet levo na slabo vidno stezo. Steza nas prek majhnega potočka po kakšnih 100 m pripelje na gozdno poseko (pot tukaj izgine) po kateri nadaljujemo ob desni strani do Lesnikovega sedla malo višje. Tam pridemo na gozdno cesto, ki nas vodi levo prek poseke navzgor. Nato zavijemo desno navzgor po vlaki na zgornjo stran poseke. Na koncu vlake in poseke se začne lepa pastirsko-lovska pot. Malo višje se povzpnemo desno na Jerebičje (lahko tudi gremo prečno, poti se potem spet združita). Nadaljujemo po grebenu Jerebičja in se nato spustimo navzdol na Matkovo sedlo. Sedlo je kot dolg skoraj raven travnat hrbet, z manjšim propadajočim stanom pod levim robom, obdan z gozdom. Pot je tu zelo slabo vidna. Na koncu sedla se povzpnemo strmo navzgor po poraščenem grebenu. Pot je spet dobro vidna. Kmalu sta za nami tudi Matkov Grintovec in Jevševec. Vzpon nanju nam vzame malo časa, saj sta le malo nad potjo. Najlažji dostop nanju je na njunem koncu (ne na začetku), gledano v smeri hoje. Malo naprej se pot spusti zelo strmo daleč navzdol mimo prepadne grape na levi, po poseki mimo solnice do grape spodaj. Nato prečkamo grapo in se povzpnemo na drugi strani strmo navzgor. Pot naprej je lažja, vendar večkrat zelo izpostavljena in nevarna za zdrs. Večkrat se malo spustimo in povzpnemo, kar nam dajo vedeti tudi naše noge. Po daljšem prečenju z ruševjem poraslega pobočja Matkove kope pridemo do grape (običajno je tam možic, če ne ga postavimo), po kateri se začne zadnji del vzpona na sam vrh. Poti od tu naprej ni več.

Priporočena oprema poleti: čelada

Priporočena oprema pozimi: čelada, cepin, dereze